Job 10

e Ps 139:4; Ps 138:14-15

10. Poglavje

1 Moji ^{▼▼Moji…: ali, Moja duša je odsekana medtem ko še živim.} duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj, govoril bom v grenkobi svoje duše. 2 Bogu bom rekel: ‚Ne obsodi me. Razloži mi zakaj se pričkaš z menoj.‘ 3 Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delo ^{▼▼delo: hebr. trud.} svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega? 4 Imaš mesene oči? Mar vidiš kakor vidi človek? 5 So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi, 6 da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom? 7 Ti ^{▼▼Ti…: hebr. To je na tvojem spoznanju.} veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke.

8 Tvoje roke so me ^{▼▼me…: hebr. vzele bolečine okoli mene.} naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil. 9 Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah? 10 ^e Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir? 11 Oblekel si me s kožo in mesom in me obdal ^{▼▼obdal: hebr. ogradil.} s kostmi in kitami. 12 Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha. 13 Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj.

14 Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo. 15 Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen, vendar ne bom dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko, 16 § kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj. 17 Zoper mene obnavljaš svoje pričevanje ^{▼▼pričevanje: to je, kuge.} in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene. 18 ^h Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo! 19 Bil bi kakor če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnešen v grob. 20 ⁱ Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim, 21 preden grem odkoder se ne bom vrnil, celó v deželo teme in smrtne sence, 22 deželo teme kakor tema sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor tema.“